Kaj se zgodi s starimi, dotrajanimi pnevmatikami?
Trgovci s pnevmatikami morajo stare pnevmatike prevzeti brez plačila. V skladu z zakonom morajo sprejeti toliko starih, dotrajanih pnevmatik, kot so stranki prodali novih. Potrošnik mora dotrajane pnevmatike pripeljati prodajalcu ali na zbirno mesto, ki ga je v ta namen prodajalec pripravil.
Stroški recikliranja pnevmatik se financirajo iz pristojbine za recikliranje, ki je všteta v ceno novih pnevmatik. Pristojbina za recikliranje je odvisna od tipa pnevmatike.
Pnevmatike ne bi smele končati v zemeljskih zasipih. Ostaja več možnosti ponovne uporabe ali recikliranja, ki so različne od države do države.
| Uvozniki in proizvajalci poskrbijo za recikliranje v naslednjih državah | Belgija, Češka, Finska, Francija, Grčija, Madžarska, Norveška, Nizozemska, Poljska, Portugalska, Romunija, Španija in Švedska |
| Proizvajalci plačajo posebno takso državi, ki poskrbi za recikliranje, v naslednjih državah | Danska, Latvija in Slovaška |
| Zakonodaja določi cilje, izvajalci pa sami odločajo o recikliranju v naslednjih državah | Avstrija, Nemčija, Irska, Švica, Velika Britanija |
Življenjski cikel pnevmatike in recikliranje
Življenjski cikel pnevmatik se sestoji iz različnih faz, od proizvodnje prek uporabe do recikliranja. Cikel se začne z drevesom kavčuka na južni polobli, npr. v Indoneziji ali na Tajskem. Sledijo obdelava surovin in proizvodnja izdelkov, njihovo skladiščenje in prevoz. Dejanski življenjski cikel se konča na primer tako, da se pnevmatika zdrobi in uporabi v gradbeništvu.
Življenjski cikel lahko torej v grobem razdelimo na štiri dele:
- Naročanje in izdelava virov za proizvodnjo, npr. surovin in energij
- Proizvodnja pnevmatik
- Uporaba pnevmatike
- Izkoristek dotrajanih pnevmatik
Večina učinkov na okolje se zgodi v fazi uporabe pnevmatik. Med najpomembnejše negativne učinke spada poraba goriva pri vozilu. Količino goriva, ki ga pnevmatika porabi, je mogoče omejevati z zmanjševanjem teže pnevmatike in kotalnega upora, s čimer se zmanjšujeta tudi količina plinskih izpustov in nastanek toplogrednih plinov. Količina izpustov je najbolj odvisna od sloga vožnje. Ekonomična vožnja lahko prihrani od 10 do 20 % goriva.